Planet Zemlja

V soboto je v Vodicah potekala čistilna akcija. Od 9. ure naprej so prostovoljci izkoriščali preživljanje prostega časa ob božanju prijetnih sončnih žarkov, obenem pa čistili svojo okolico.

Vsi udeleženci so poleg rokavic in vrečk za smeti prejeli še praktično darilo, bonbone in kupon za polnjenje svojih moči - za obrok, seveda.

Vir in foto: http://www.vodice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=869:14-vodika-istilna-akcija-e-v-teku&catid=93:novice&Itemid=191

V okviru projekta Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec je v vrtcu Mojstrana potekala delavnica Od zrna do kruha. Vodja delavnice Tanja Gobec je skupaj z otroki mlela pšenico ter zamesila kruh.

Okoli 60 predšolskih otrok je na zelo slikovit in nazoren način spoznavalo, kako nastane moka, testo in nenazadnje kruh. Tega so z veseljem odnesli domov in ga skupaj s starši tudi pojedli.

V naslednjih treh tednih bodo na koncu Kosez, na križišču poti Mengeš-Vodice in Šinkov turn, selili žabice. Selilci na tem območju delajo pod okriljem društva Žverca biologinje dr. Zale Prevoršek, strokovni nadzor in svetovanje pa zagotavlja biolog in raziskovalec Miha Osanič, ki je na tem območju v okviru Univerze v Ljubljani opravljal statistične raziskave.

Pri varni selitvi dvoživk potrebujejo prostovoljce, ki bi med 18. in 21. uro z vedri prenašali žabice čez nevaren odsek ceste in jim na drugi strani odprli pot proti bajerju, kjer se žabje razmnoževanje in odlaganje mresta oziroma jajčec lahko začne.

Obvezna oprema vsakega prostovoljca je odsevni jopič, višje vedro (rjave žabice izjemno visoko skačejo) in močna svetilka. Priporočajo topla in nepremočljiva oblačila ter obutev.

Pri selitvi lahko sodelujejo tudi otroci, a le v spremstvu odraslih.

Vsi, ki bi jih pomoč pri seljenju zanimala, se lahko za več informacij obrnejo na elektronski naslov koseze.selimo.dvozivke@gmail.com.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Leta 2011 je v Sloveniji nastalo 411 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo, kar je pod povprečjem EU, kjer je povprečno nastalo 503 kilograme komunalnih odpadkov, kažejo podatki o količinah komunalnih odpadkov v letu 2011, ki jih je nedavno objavil evropski statistični urad Eurostat.

Količine nastalih komunalnih odpadkov so se med državami članicami močno razlikovale. Največ odpadkov - 718 kilogramov na osebo - je leta 2011 nastalo na Danskem, najmanj pa v Estoniji, 298 kilogramov. Slovenija se skupaj z Grčijo, Portugalsko, Belgijo, Švedsko in Litvo uvršča v skupino držav, kjer je nastalo med 400 in 500 kilogramov odpadkov na osebo.

Je pa Slovenija ena od držav EU z najvišjimi stopnjami recikliranja. V Sloveniji recikliramo 34 odstotkov komunalnih odpadkov, več le v Nemčiji (45 %), na Irskem (37 %) in v Belgiji (36 %). V povprečju je bilo v EU obdelanih 486 kilogramov komunalnih odpadkov na osebo. Obdelava je potekala na različne načine: 37 % jih je bilo odloženih na odlagališčih, 23 % sežganih, 25 % recikliranih in 15 % kompostiranih. Razmerja med načini predelave odpadkov so se sicer v zadnjem desetletju precej spremenila. Leta 2001 je bilo namreč 56 % odpadkov odloženih na odlagališčih, 17 % je bilo sežganih, 17 % recikliranih in 10 % kompostiranih.

Vir: http://www.energijadoma.si/znanje/zanimivosti/v-sloveniji-predlani-nastalo-411-kg-komunalnih-odpadkov-na-o

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Častna članica društva Planet Zemlja Tjaša Kokalj je v pogovoru za spletni portal www.razglej.se izrazila svojo skrb za okolje in na vprašanje, če si je kdaj že kakšen kos oblačila izdelala sama, povedala, da zaenkrat še ne.

»Je pa Do it yourself (Naredi si sam) moja nova obsesija, tako da je čisto možno, da kmalu pade tudi kakšna obleka iz zanimivega materiala ali pa torbica,« je še dodala Tjaša.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Trije študentje z univerze MIT v ZDA so naredili tkanino, ki reagira odvisno od temperature telesa oz okolja. Kadar je temperatura telesa nižja od okolice, potem tkanina vsrkava vlago in nas hladi, v trenutku, ko stopimo v klimatiziran prostor in je okolica hladnejša, pa nas prej zbrana energija prijetno greje. Zaradi tega na srajcah iz pametnega blaga ni madežev znojenja, počutimo se prijetneje, pa še mečkajo se ne.

Srajce izdeluje podjetje Ministry of Supply iz Bostona, tehnologija izdelave materiala pa temelji na spreminjajočih materialih, ki jih je NASA uporabila za izdelavo oblačil za astronavte.

Ideja prilagodljive srajce rešuje težave tako poslovnežev, ki hitijo s s estanka na sestanek kot ljuditeljev aktivnega življenja ali pa tistih, ki se v službo in na sestanke radi vozijo s kolesom, da se razgibajo in izognejo gneči na cesti. Da je ideja odlična kaže tudi to, da so za omenjeno inovacijo na spletni strani Kickstarter v rekordnem času zbrali za 123 tisoč dolarjev donacij, čeprav so sprva prosili le za 30 tisoč dolarjev.

Vir: http://dne.enaa.com/Inovacije/Inovacije/Oblacila-ki-reagirajo-na-temperaturo-telesa-in-okolja.html?&utm_source=enovice_dne_11032013&utm_medium=email&utm_term=02_novica09&utm_campaign=dne

Foto: FreeDigitalPhotos.net