Planet Zemlja

V okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec smo že prejeli prvo nominacijo za sodelovanje pri projektu Zemljo so nam posodili otroci.

Osnovna šola Ormož se je prijavila v kategorijo najbolj aktivna šola.

Podelitev priznanj najboljšim bo potekala v okviru Eko konference, ki bo letos 22. in 23. aprila na Gospodarskem razstavišču.

Namen svetovnega dne voda, ki 22. marca slavi svoj 20. rojstni dan, je opozoriti javnost na pomen sladke vode in zagovorništva dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami.

Ravno voda in upravljanje njenih virov pa sta pred slabim mesecem dvignila ogromno prahu v Evropi. Nasprotovanje predlogu direktive Evropske komisije o podeljevanju koncesij, ki naj bi po mnenju nekaterih vodila v privatizacijo oskrbe z vodo, je rodilo iniciativo zbiranja podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode. Ta je Evropsko komisijo pozvala k predložitvi ustrezne zakonodaje za zaščito vode kot javnega dobrega. V mesecu dni so zbrali več kot milijon podpisov, potrebnih za sprožitev morebitne prve evropske državljanske pobude.

Evropska poslanka mag. Mojca Kleva je sicer pozdravila pobudo, a opozorila, da je treba poznati njeno vsebino, jo razumeti. »V Sloveniji je veliko ljudi razumelo, da nam Evropska unija odkupuje vodne vire, da se ljudem krši osnovna človekova pravica do pitne vode, zato je prav, da se pojasni, za kaj v resnici gre.«

Kot soavtor evropske direktive o vodah je Philippe Juvin, član Evropskega parlamenta, pojasnil nekaj ozadij v zvezi s sprejemanjem direktive ter soočanjem z državljansko pobudo. »Največ odpora na predlog direktive podeljevanja koncesij je nastalo v državah, kjer imajo sistem koncesij že vpeljan, a so postopki potekali netransparentno, saj so se koncesije podeljevale v glavnem brez javnih razpisov. In to seveda ni prav, saj je to lahko celo ustvarjalo monopole. Na tem področju evropska direktiva ne prinaša nobenih drugih bistvenih razlik, razen zahteve po transparentnosti postopkov in zahteve po objavljanju javnih razpisov v primeru, da se v posamezni državi odločijo za sistem vodooskrbe s pomočjo koncesionarjev.«

Po njegovih besedah naj bi največjo odgovornost za uspešno izvajanje sistema podeljevanja koncesij z javnimi razpisi, tako kot do sedaj, nosile lokalne skupnosti. »Če bodo dovolj močne in bodo pogoje za podelitev koncesije pripravile tako, da bodo poskrbeli za interese državljank in državljanov ter preprečili zlorabe, potem bo sistem lahko kakovostno deloval. Tudi sam sem župan manjšega mesta v Franciji in se te svoje odgovornosti zelo dobro zavedam,« je še zatrdil Juvin.

A zaupanje v politiko in njihove odločitve je nizko. Ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. »Javnost je občutljiva na alarmantne informacije. In kadar se te pojavijo, ne želi slišati nikakršnih argumentov - ne političnih ne strokovnih,« se čudi evropska poslanka dr. Romana Jordan in nadaljuje: »Če bi pri direktivi, ki ureja transparentno podeljevanje koncesij, vodo izvzeli, bi bilo to slabše za ljudi - partnerstva in koncesije bi se lahko dajale »pod mizo« in potem bi bil sistem precej manj transparenten. Tako pa gre za bolj učinkovito uporabo kapitala.«

Ozaveščenost ljudi in njihova aktivna vloga pri odločanju sta vsekakor dobrodošli, a po mnenju dr. Jordanove morajo imeti ljudje celovit pogled na situacijo. »Državljani ne smejo nasedati manipulacijam!« je še zaključila dr. Romana Jordan.
Da bo direktiva kot taka vplivala na koncesijsko pogodbo in poleg transparentnosti zagotavljala okvir delovanja, je pojasnila mag. Kleva: »Evropski parlament se je zavzel za to, da pri izbiri koncesionarja cena nima glavne vloge, temveč je pomembno tudi, kako je koncesionar okoljsko osveščen, kako plačuje svoje delavce, ali ima urejene zapadle obveznosti in koliko bo vlagal v infrastrukturo.«

Slovenija naj bi po besedah mag. Kleve tudi dobro zaščitila pravico državljanov in državljank do javnega dobra, saj imamo zakon o vodah in zaščiti vodnih virov. »Če država ne bo spremenila sistema in zakona, ne bo voda nikoli del nenadzorovanega podeljevanja koncesij. Imamo pa še en zaščitni mehanizem, ki je reguliran celo na državni ravni, ko država določi najvišjo ceno vode in direktiva na to nima vpliva. Dokler imamo ta dva mehanizma, ni nikakršnega strahu, da bi državljani izgubili pravico do vode kot javnega dobra,« je še zatrdila Kleva.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Slovenski hokejist, ki poleg športnega udejstvovanja pripravlja tudi različne dobrodelne projekte, med drugim tudi za socialno ogrožene otroke, nam je v pogovoru zaupal, da se je ideja rodila iz želje nekomu pomagati.

»Velikokrat sem že pomislil na to, da bi pomagal in komu bi lahko pomagal. Menim, da je trenutno najboljše pomagati najmlajšim, saj se vsi zavedamo, da na mladih svet stoji. Tako da, če jim omogočiš kakšno izobrazbo ali počitnice več, mislim, da so zares hvaležna publika.« Vprašali smo ga tudi, ali je v profesionalnem hokeju opaziti zasuk k varstvu okolja, recimo na nivoju NHL ali pa, recimo, klubov, na kar je povedal, da reciklirajo vse plastenke, iz katerih pijejo vodo v času treningov.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Panasonic je razvil toplotni izmenjevalec, ki z dovajanjem vode, ogrete na 90°C ter vode s temperaturo 10°C ustvarja električno energijo. Pri tem lahko sistem s štirimi 10-centimetrskimi termoelektričnimi cevmi ustvari približno 10W električne energije, kar zadostuje za napajanje radijskega sprejemnika ali prenosnega televizorja.

Ker pa vemo, da energija ne nastane iz nič, bi bil takšen način pridobivanja električne energije primeren za uporabo le tam, kjer je segrevanje vode stranski produkt kakšnega drugega (industrijskega) procesa ter v okoljih, kjer so prisotni visokotemperaturni geotermalni izviri.

Panasonic upa, da bo tehnologija nared za komercialno uporabo do leta 2018.

Vir: enaa.com

Slika: FreeDigitalPhotos.net

V okviru vseslovenskega natečaja »Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13«, se je odvila predstavitev projekta Plastenkina zgodba na OŠ Hrastnik. Učenci zadnje triade in nekaj učiteljev ter pomočnica ravnateljice, so z zanimanjem prisluhnili zgodbi plastenke, ki se je začela z nekaj pomembnimi podatki.

Vodja razvoja segmenta embalaže Lilijana Peklar iz Skupine Pivovarna Laško, kjer si na vseh področjih delovanja prizadevajo dvigati standarde ohranjanja okolja, je povedala, da znaša po podatkih Eurostata poraba pitne vode iz vodovoda v Sloveniji kar 117 litrov na prebivalca na dan. Žal je naš odnos do vode precej mačehovski, saj jo uporabljamo tudi kot sanitarno vodo, za pranje vozil, zalivanje vrtov… Zato poziv k zbiranju deževnice, zbiranju sanitarne vode, prečiščevanju in ponovni uporabi ni odveč.

Slišali smo od kje prihaja voda, kako voda v naravi kroži in kakšni so njeni izviri. Ker prihaja predavateljica iz Pivovarne Laško, je bil poudarek na virih Pivovarne Laško, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi koncesionar za oskrbo z vodovodnim omrežjem v Občini Laško. Vodni viri Pivovarne Laško se nahajajo pretežno v naravi na nenaseljenem področju, še posebej to velja za izvir Lurd, iz katerega se polni izvirska voda Oda. Zanj je značilno, da je na dolomitskih tleh in na vodovarstvenem območju, ki je zaščiten tudi z občinskim odlokom. Kot je za dolomitski sestav tal značilno gre za slabo porozne kamnine in zato voda pronica skozi tla počasi in se naravno filtrira. Nanjo ne vplivajo vremenske ujme in zato je njena kvaliteta konstantna. Otroci so si lahko na praktičnem primeru ogledali tudi, kako se voda v naravi filtrira.

V uvodu zgodbe o plastenki smo se strinjali, da je voda v plastenki pomembna predvsem tam, kjer na dosegu ni pitne vode, ko smo na poti in ob naravnih katastrofah, ko je voda onesnažena. Pitna voda je naravna dobrina, ki mora biti dosegljiva vsem. Za neoporečnost primarnih vodov vodovoda skrbijo koncesionarji, ki se morajo ravnati po veljavnih pravilnikih. Nemalokrat pa riziko predstavljajo sekundarni vodi, se pravi napeljava v zgradbah, od priklopa na javni vodovod pa do pipe. Ustekleničena voda, voda v plastenkah pa je udobje, za katerega nekdo poskrbi, da je na voljo in strošek tega je seveda potrebno plačati. Za ustekleničeno vodo, ki se tretira kot živilo veljajo strogi pravilniki za samo uporabo embalažnih materialov kot tudi vsebine, med različnimi kategorijami ustekleničenih vod (mineralne, izvirske, pitne, namizne) pa veljajo najstrožji kriteriji prav za mineralne in izvirske vode. Za slednje namreč poleg ostalega velja, da ni dovoljena nobena kemijska obdelava. Pred polnjenjem se lahko edino fizikalno prefiltrira (se odstrani morebitne trdne delce) in polni popolnoma enaka kot na izviru..

Tako smo prišli do plastenke.Predoblika (predforma) za plastenko je narejena iz granulata PET polimera Proces nastanka in uporabe plastenke smo si ogledali na primeru vode Oda ki poteka tako: PET predoblike se najprej segrejejo / pri temperaturi 140 °C napihnejo, ob pritisku na hladen kalup dobijo obliko, postanejo trdne in tako lahko nastopajo v procesu polnjenja. Preko zračnega transporta se nato dovajajo do stroja za oplakovanje, kjer se pred polnjenjem in zapiranjem izpirajo s sterilno vodo. Po polnjenju izvirske vode in zapiranju sledi etiketiranje in nivojska kontrola. Preprečen je stik izvirske vode z zrakom in s tem tudi mikrobiološka kontaminacija. Linijo se pred in po vsakem polnjenju čisti in sterilizira s paro. Polne plastenke prepeljejo po tračnih transporterjih do strojev za pakiranje plastenk v različne enote. Tako so plastenke pripravljene za pot do potrošnika.

Razprave o plastenkah kot odpadku so pogoste, čemur se ni čuditi, saj je npr. po dostopnih podatkih v Sloveniji pravilno odvržene PET embalaže le nekje 30%. Zato ni odveč na vsakem koraku potrošnike opomniti, da se že pred nakupom odločajo za izbor embalaže in le-to pravilno ločujejo ter odvržejo v zato namenjene zabojnike. Tako naj starši vzgajajo svoje otroke ali otroci svoje starše, vse za isti cilj, čim bolj čisto okolje. Vsi deležniki ki se v procesu delovanja srečujejo z embalažo (proizvajalci, trgovci, potrošniki, komunalna podjetja…) so odgovorni poskrbeti da bo reciklažni krog sklenjen in da bo odpadna embalaža končala tam, kamor sodi. Zagotovo to ni narava.

Okoljsko ozaveščena podjetja stremijo za novimi oblikami za potrošnika varne embalaže, ki bo imela manjši vpliv na okolje. Zato se v zadnjih letih tudi v Sloveniji pojavljajo prakse nižanja gramature plastenk (tudi v Skupini Laško, predvsem nižanje gramature plastenk za vode in brezalkoholne pijače), ali plastenke kjer se del PET materiala nadomesti z reciklatom-recikliranim PET kot npr. plastenka Zala. Globalni trg danes pozna tudi že plastneke iz 100 odstotnega reciklata - vendar niso stabilne, so pa tudi precej rumenkaste barve.
Na koncu smo se vsi strinjali, da je naša naloga odgovorno obnašanje do okolja in pravilno ravnanje z vsemi vrstami odpadkov in odpadne embalaže. Le pravilno ločevanje odpadne embalaže (ogledali smo si preizkus znanja pravilnega ločevanja odpadkov na http://a101.eu/apps/locuj/index.php), zbiranje in predelava ter ponovna uporaba bo zmanjšala negativne vplive na okolje.

Skupina raziskovalcev iz Univerze v Barceloni je v laboratorijskih študijah prepoznala 17 bioaktivnih snovi oziroma alkaloidov v zvončkih (Galanthus nivalis in Galanthus elwesii), najzgodnejših cvetočih rastlinah v Evropi.

Med njimi so tudi trije novi, ki jim znanstveniki pripisujejo sposobnosti zdravljenje malarije in Alzheimerjeve bolezni.

Zvončke so nabrali v Bolgariji, za kar so španski raziskovalci potrebovali posebno dovoljenje bolgarske vlade, saj tam sodijo med zaščitene rastlinske vrste.

Vir: bodieko.si