Planet Zemlja

Evropska komisija je včeraj sprejela končno porazdelitev sredstev EU za razdeljevanje sadja in zelenjave v šolah za šolsko leto 2013/2014. V programu bo sodelovalo 24 držav članic in Hrvaška po pristopu, za sodelovanje pa se niso odločile Švedska, Finska in Združeno kraljestvo.

Za program bo v šolskem letu 2013/2014 skupaj na voljo 90 milijonov evrov sredstev, največje upravičenke pa so Italija, Poljska, Nemčija, Romunija in Francija. Slovenija bo iz programa za obdobje 2013/2014 prejela 671.775 evrov sredstev.

To bo peto leto izvajanja programa za razdeljevanje sadja v šolah. V zadnjem šolskem letu, za katerega so na voljo podatki, 2011/2012, je na ta način obroke sadja in zelenjave v šolah prejelo več kot 8,1 milijona učencev v sodelujočih državah članicah.

Program, za katerega EU zagotavlja sofinanciranje, ki ga morajo države članice dopolniti z javnimi ali zasebnimi sredstvi, pomeni pomembno pobudo za krepitev zdravega prehranjevanja med otroki, ki tako lažje razvijejo bolj zdrave prehranjevalne navade za vse življenje.

Vir: PEK

Foto: FreeDigitalPhotos.net

V vrtcu Nova Gorica je skupno 84 otrok in vzgojiteljic v okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec sodelovalo pri projektu Eko beri.

Otroci so glede na različne starostne skupine prebirali različne knjigice z ekološko vsebino. Projekt je bil dobro sprejet, izdelali pa so tudi različne kreacije, vse od risbic pa do pravih umetnin.

Več o projektu si lahko preberete tukaj.

Hotelirji in gostinci v izolski občini so se zavezali, da bodo gostom ponujali le, kar bo zraslo na istrski zemlji. Pridelovalci in ponudniki lokalnih proizvodov pa so se zavezali, da jim bodo ponujali kakovostne, sledljive, ekološko ali integrirano pridelane proizvode.

Podpisniki pisma o nameri Kilometer nič so se zavezali, da bodo promovirali ponudbo lokalnih kmetijskih izdelkov, vse z namenom obiskovalcem ponuditi dodatno vrednost in razlog, da se bodo vračali v Izolo.

Pridelovalci in ponudniki lokalnih kmetijskih pridelkov pa se zavezujejo zagotavljati vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih posebnostih in načinu pridelave ter zagotovljeni sledljivosti živil, ki so pridelana v skladu s standardi ekološke ali integrirane pridelave. Zagotavljajo tudi dobavo brez stroškov skladiščenja in prevoza.

Danilo Markočič, predsednik Turističnega združenja Izola je poudaril, da je ponudba hrane pomemben del turistične ponudbe, predvsem z vidika avtentičnosti in avtohtonosti. “Na razpisih je bil doslej glavni kriterij za izbor ponudnika hrane cena. Ekologija, višja kakovost, sledljivost niso bili predmet razpisov. S povezovanjem bodo gostinci imeli možnost izbire hrane ali od najboljšega soseda ali domače, kakovostnejše,” je razložil Markočič.

Vir: Primorske novice

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Dr. Jacob Harich, imunolog, specializiran za raziskavo naravnih zdravil, je v svojih raziskavah odkril, da grenivkina pečka vsebuje snov, ki naj bi bila bolj učinkovita in manj škodljiva kot kateri koli antibiotik, ki so ga poznali dotlej.

Vsebuje ogromno vitamina C in B ter raznih eteričnih olj, ki delujejo na fizične in psihične lastnosti telesa.

Grenivkine pečke delujejo proti bakterijam, proti zajedavcem, proti glivam, organiznu pa ne uničujejo potrebnih bakterij.

Vir: http://vitalmarket.si/

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Danes med 20.30 in 21.30 uro bo potekal eden izmed največjih okoljskih projektov na sveta Ura za Zemljo.

Prevelika količina umetne svetlobe vpliva na življenje na Zemlji, ki se je razvilo prav v naravnem ritmu med menjavanjem dneva in noči.

V okviru svetovne pobude Ura za Zemljo želimo spomniti na pomen umetne svetlobe in hkrati opozoriti na negativne učinke, ki jih pretirano osvetljevanje prinaša.

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Ob mednarodnem letu voda bomo pomembno temo izpostavili tudi na letošnji 4. Eko konferenci. Tematika življenjsko potrebne dobrine pa je dvignila precej prahu ob predlogu direktive podeljevanja koncesij, na katerega se je evropska javnost odzvala s peticijo. Soavtor evropske direktive o vodah, evroposlanec Philippe Juvin, je pojasnil, da naj bi največjo odgovornost za uspešno izvajanje sistema podeljevanja koncesij nosile lokalne skupnosti.

Zato smo se z anketnim vprašalnikom obrnili na najvišje predstavnike vseh 212 slovenskih občin in jih povprašali po njihovem mnenju o direktivi, ki bo zaradi peticije, ki je v mesecu dni uspela zbrati milijon podpisnikov, še zaposlovala evroposlance. Odzvalo se je 15% občin, ki so v glavnem seznanjene z novo direktivo, v njej pa ne prepoznajo nobene dodane vrednosti.

Z novo direktivo EU je po naših raziskavah seznanjenih več kot 75 vprašanih občin, medtem ko jih polovica vprašanih ni vedela, da je slovenska vlada omenjeno direktivo podprla brez javne razprave. Stanje vodnih zajetij je v večini občin dobro, prav pri vseh pa je takšna tudi kvaliteta vode - pitna in dobra.

O doprinosu prihajajoče direktive nihče od vprašanih nima pozitivnega mnenja, saj se bojijo, da bo to privedlo do privatizacije vode, kar bo povzročilo slabšo kvaliteto življenja državljanov, posledično pa povzročilo še več težav.

Več kot 90 odstotkov vprašanih se strinja, da bi država morala odpreti javno razpravo na omenjeno temo podeljevanja koncesij, saj naj bi imela javnost pravico do izražanja mnenja. Tovrstno javno razpravo bi 28 vprašanih županov v svoji občini podprlo, medtem ko preostali dogodek na temo že pripravljajo.

Da mora voda ostati javno dobro, so si enotni vsi župani. Njihova želja in obenem cilj pa je tudi doseči dobro ali še boljšo kvaliteto vode, predvsem pa v svoji občini videti zadovoljne in zdrave občane.

Foto: FreeDigitalPhotos.net