Z zeleno gradnjo prihranite denar in ste obenem okolju prijaznejši

hisaPrednosti zelenih zgradb niso zgolj v stroških, ampak pomemben cilj dosegajo tudi na okoljevarstvenem področju in udobju uporabnikov.

Izkušnje v tujini kažejo, da imajo zelene zgradbe tudi do 60 odstotkov manjše stroške vzdrževanja in rabe vse energije v primerjavi z običajnimi objekti, medtem ko stroški izvedbe ne presegajo 3-10 odstotkov višje cene od klasične gradnje.

Projektantske rešitve arhitekture, konstrukcije, prezračevanja, ogrevanja, osvetljenosti morajo biti medsebojno usklajene, saj lahko le na ta način pričakujemo sinergijske učinke različnih sistemov in skladno delovanje celote.

Dobre priložnosti za izboljšave in optimizacijo stavb so na začetku načrtovanja, v kasnejših fazah pa se zmanjšujejo. Zato moramo že v začetku poiskati najboljše rešitve, ki vključujejo znanje in izkušnje vseh sodelujočih v projektu, saj bodo le tako načrtovani objekti dosegli zastavljene okoljevarstvene in finančne cilje zelene gradnje.

Vir: katalog Zelena gradnja

Kolesarske avtoceste na Nizozemskem

kolesaNizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Z varčevanjem smo tudi okolju prijazni

nadapavser_tnV petek nas je na letošnji Eko konferenci nagovorila tudi Nada Pavšer, ki kot ambasadorka promovira projekt EU za inovativno in raziskovalno delo na področju energije U4 ENERGY, posebej pa je poudarila, da je vgraditev znanja v pridobivanje novih navad in ustvarjalnih poti za ravnanje z energijo, iskanje novih načinov uporabe alternativnih virov energije pri mladih zelo pomembno. »Prav v okviru projekta U4 Energy, ki je vseevropski projekt in trenutno poteka v 27 državah, tudi v slovenskih šolah, je skupni cilj mlade navaditi na ustvarjalno in inovativno delo v okviru varčevanja z energijo.«

Izpostavila je tudi zanimivo dejstvo raziskav strokovnjakov in povzela: »Tisoč šol, kolikor jih je v Sloveniji, bi lahko zgolj z mehkimi ukrepi privarčevali 8,5 milijonov evrov letno in vse to le z bolj umnim in skrbnim ravnanjem s toplotno energijo, z manjšimi investicijami in izolacijo. Obenem so izračunali, da bi istočasno zmanjšali tudi do 45.000 ton ogljikovega dioksida. Takšne številke mlade ne le vzgajajo, ampak so tudi dejanski prispevek k trajnostnemu izobraževanju in trajnostnemu ravnanju.«

Z naravnim sušenjem perila ravnate ekološko

obesanje-perilaRezultat najnovejše študije potrjuje, da je 60 % energije, povezane s kosom oblačila, porabljene za pranje in sušenje. Rešitev ni prenehanje pranja, temveč pranje z nižjimi temperaturami, z vedno napolnjenim pralnim strojem in to s strojem, ki porabi malo energije.

Naravno sušenje je v trenutnih vremenskih razmerah več kot sprejemljivo, zato vam svetujemo, da po končanem pranju perilo obesite. Na ta način lahko zmanjšamo emisije CO2, ki so povezane s pranjem perila za kar 90%, obenem pa boste lahko posušili mnogo večjo količino perila kot v sušilnem stroju.

Sprejeta strategija “Promet 2050”

prometEvropska komisija je včeraj sprejela obsežno strategijo z naslovom “Promet 2050″ za konkurenčen prometni sistem, s katerim želi povečati mobilnost, odstraniti glavne ovire na ključnih področjih prometnega sektorja ter spodbuditi rast in zaposlovanje.

Med cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, so: v mestih postopoma zmanjšati uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva”, povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %, preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti.

Ti predlogi naj bi prispevali tudi k močnem zmanjšanju evropske odvisnosti od uvožene nafte, prispevali k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in k spremembi prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa.

Vir: PEK

Foto: Flickr.com

Slovenci zaenkrat še nismo energetsko varčni

energijaPoleg pustnih mask je včerajšnjo nedeljo zaznamoval tudi svetovni dan varčevanja z energijo. Kot so zapisali na spletnem portalu www.razglej.se, smo Slovenci dovolj obveščeni tem, kako varčevati z energijo, vendar gre pri tem bolj za besede kot za dejanja, saj so rezultati lanskoletne raziskave pokazali drugačna dejstva.

V raziskavo o energetski varčnosti je bilo vključenih več kot tisoč gospodinjstev, med katerimi kar četrtina ne ravna energetsko učinkovito z gospodinjskimi aparati. Večina gospodinjstev ima že energetsko učinkovite hladilnike, medtem ko je situacija pri varčnih štedilnikih ravno obratna. V 20 odstotkih gospodinjstev se še vedno pere perilo pri najvišjih temperaturah, sušilni stroji za perilo pa se uporabljajo tudi poleti.

Najmanj energije se v Sloveniji privarčuje na račun energetsko učinkovitih stavb, saj kar tri petine družinskih hiš in skoraj tri četrtine večstanovanjskih stavb nima primerne izolacije. Največ gospodinjstev se v Sloveniji še vedno ogreva s kurilnim oljem in drvmi, pri tem pa se pri centralnih ogrevanjih uporabljajo energijsko slabo učinkoviti kotli.

V poletnih mesecih so vedno bolj priljubljene klimatske naprave za hlajenje prostorov, ki so eden izmed največjih porabnikov električne energije v gospodinjstvih. S klimatskimi napravami pa se je opremilo že kar 16 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Vir: Razglej.se