Planet Zemlja

Na 72. seji vlade, ki je potekala 11.3.2010, je vlada med drugim sprejela stališče Republike Slovenije (RS) do tožbenih navedb Evropske komisije proti RS glede direktive IPPC (zmanjševanje emisij v zrak, vodo ter zemljo, racionalna porabo surovin, večja energetska učinkovitost…). Direktiva ureja področje celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Stališče je vlada poslala Državnemu pravobranilstvu, ki bo vodilo postopek zastopanja Slovenije pred sodiščem Evropske Unije.

Direktiva IPPC zavezuje podjetja, da začnejo uvajati najboljše razpoložljive oziroma možne tehnike. Zato direktiva od vseh držav članic zahteva, da izdajo operativna dovoljenja za procesne nastavitve v industriji. V dovoljenju so navedeni pogoji mejnih vrednostih emisij ter merila za pravilne procesne namestitve. V dovoljenju je zapisano tudi zagotovilo, da se bo uporabljala najboljša razpoložljiva oprema.

Do konca februarja 2010 je Slovenija izdala 120 dovoljenj, v upravnem postopku pa je trenutno še 36 vlog. Pristojni organi si prizadevajo, da bi bila vsa dovoljenja izdana in podeljena do konca meseca junija 2010. Slovenija je torej vpeljala pospešene postopke za izdajo vseh potrebnih dovoljenj.

Evropska komisija je danes objavila oceno, v kateri je zapisano, da naj bi EU presegla cilj 20% deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2020. Oceno so pripravili na podlagi nacionalnih napovedi držav članic, pokazala pa je še, da bo 10 držav članic nacionalne cilje preseglo, 12 držav jih bo doseglo s pomočjo nacionalnih virov, 5 državam pa cilja ne bo uspelo doseči.

Ob tem je Günther Oettinger, evropski komisar, odgovoren za energijo povedal, da te napovedi kažejo, kako resno jemljejo države članice tematiko obnovljivih virov energije in kako so pripravljene pospešiti domačo proizvodnjo.

To predstavlja zelo pomemben dejavnik za doseganje zastavljenih ciljev, prav tako pa je pozitiven znak za okoljevarstvene aktivnosti. Po njegovih besedah je zdaj tako ključna naloga EU, da pomaga državam članicam ne le doseči temveč preseči zastavljen cilj 20%.

Vir: Novinarsko središče EU

V Zagrebu se je včeraj, 10. marca, zaključil drugi sestanek, katerega glavni namen je spremljanje uresničevanja tako imenovane »Skupne izjave o vodilnih principih za razvoj notranje plovbe in zaščite okolja v donavskem povodju«. Cilj izjave je podajanje smernic odločevalcem pri odločanju, ki se nanaša na vprašanja prevoza v notranjih vodah in na ekološko trajnost.

Srečanja so se udeležili predstavniki Mednarodne komisije za Savski bazen, Mednarodne komisije za zaščito reke Donave, Donavske komisije, Evropske komisije ter predstavniki drugih nacionalnih organov, ki so pristojni za področje plovbe ter zaščito okolja na obravnavanih območjih.

Glavna tema sestanka je bilo uresničevanje »Skupne izjave«, ki jo skupaj izvajajo zgoraj naštete organizacije. Na sestanku so bili postavljeni kriteriji za presojo odprtih projektov na področju plovbe po reki Dravi in Savi. Prisotni pa so oblikovali tudi končno delovno verzijo Priročnika o integralnem načrtovanju projektov plovbenih transportnih območij. Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi usklajevanju medsektorskega načrtovanja in čezmejnega sodelovanja ter izmenjavo informacij o ovirah na področju plovbe po celinskih vodah in zaščite okolja.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

V februarju je evropski poslanec Lojze Peterle vodil prvi obisk delegacije Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta v Makedoniji. Srečali so se z ministrico za notranje zadeve, ministrom za okolje ter predsednikom makedonske vlade Nikolo Gruevskim.

Na srečanju z okoljskim ministrom je Peterle govoril o možnostih izboljšanja okoljske politike v Makedoniji, pri čemer bi bil poseben poudarek na kakovosti ter nivoju vode v Ohridskem, Prespanskem ter Dojranskem jezeru in v reki Vardar.

Kot so še povedali v Peterletovem kabinetu, je z ministrom govoril tudi o možnostih boljšega čezmejnega sodelovanja na podlagi evropskih standardov. Ob tem je Peterle še poudaril pomen ekosistemov Makedonije in nujnost trajnostnega razvoja, ki bo spoštoval in tako ohranjal te ekosisteme ter ogrožene rastlinske in živalske vrste.

Vir: www.razglej.se

Evropska komisija je včeraj objavila strategijo, katere namen je ohranitev globalnega zagona za spopadanje s podnebnimi spremembami. Tako v poročilu pozivajo EU, da takoj začne izvajati koebenhavski dogovor, še posebej na področju finančne pomoči državam za hitro izvajanje. Prav tako so prepričani, da je nujno, da se EU še naprej zavzema za sklenitev trdnega in pravno zavezujočega sporazuma na svetovni ravni.

Evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedergaard je ob tem dejala, da se podnebne spremembe lahko nadzorujejo le, če ukrepajo vsi največji onesnaževalci. Ob tem pa se poraja dvom, ali je to sploh mogoče, saj ravno te države ne kažejo pravega interesa. Izpostavila je tudi »ponesrečen« poskus dogovorov v Koebenhavnu in dejstvo, da mora konferenca v Cancunu prinesti konkretne rezultate.

Foto: www.freeimages.co.uk

Rezultat mednarodnih pogajanj v prihodnosti, mora prinesti globalen sporazum, ki bo zagotovil, da bo zvišanje temperatur ostalo pod 2°C. Kjotski protokol tako ostaja ključni del pogajanj, odpraviti pa je treba njegove pomankljivosti in vključi večje število držav kot pa jih v svoji osnovni obliki zajema.

Komisija je tudi prepričana, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa postati regija, ki bo podnebju najbolj prijazna ter tako tudi dajati zgled ostalim regijam sveta. Prav tako si mora EU prizadevati za vzpostavitev in razvoj mednarodnega trga ogljika, ki bo spodbudil nizkoogljične naložbe ter tudi spodbudil pretok finančnih sredstev v države v razvoju.

Vir: Novinarsko središče EU

Evropski poslanec Jelko Kacin je sporočil svoj namen, da Evropskemu parlamentu poda pobudo za spremembo izvedbe zasedanj, ki jih imajo v okviru EP. Kot je povedal, se mu ne zdi smiselno, da poslanci, z vsemi svojimi asistenti ter drugimi strokovnimi sodelavci, septembra ponovno dvakrat pridejo v Strasbourg.

Kot pravi sam, je prepričan, da se da na tem področju prihraniti precej časa in tudi denarja ter tako pokazati državljanom, ki so konec koncev tisti, ki jih volijo in so v časih finančne in gospodarske krize ravno tako primorani varčevati, da tudi evropske institucije varčujejo.

Prav tako pa lahko pri tem vidimo ustrezen pristop z okoljevarstvenega vidika. Če se lahko prepreči dvakratno potovanje in tako vsaj malo pripomore k zmanjšanju onesnaževanja ter k skrbi za okolje, se nam zdi, da je to vsekakor dobra ideja.

Vir:  www.razglej.se