Planet Zemlja

Evropska komisija je naročila nov evropski rdeči seznam ogroženih vrst, ki kaže, da v Evropi je v nevarnosti za izumrtje 9 % metuljev, 11 % hroščev in 14 % kačjih pastirjev. Nekaterim izmed vrst pa grozi globalno izumrtje, zaradi česar so bile dane na novi svetovni seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov.

Evropski rdeči seznam ogroženih vrst opredeljuje vrste, katerih obstoj je ogrožen na regionalnem nivoju in s tem daje možnost za pravočasne ukrepe. Vrstam je na seznamu dodeljena ena izmed stopenj ogroženosti, nato pa se določi tudi kje te vrste živijo, kakšne so grožnje, ekološke zahteve njihove vrste in kakšni ukrepi morajo biti sprejeti za njihovo ohranitev.

Vir: Evropska komisija

Britansko veleposlaništvo v Ljubljani se je pridružilo kampanji 10:10. Gre za projekt, pri katerem poskušajo združiti vsak sektor britanske družbe, pri čemer jih bo povezovala skupna ideja - s skupnim trudom doseči znižanje ogljikovih emisij za 10 % v letu 2010.

Ob tem britanska ambasada v Ljubljani spodbuja tudi preostale organizacije in posameznike, da se pridružijo tej akciji in znižajo svoje emisije iz naslova elektrike, fosilnih goriv, vozil in letalskega prevoza za 10 % v tem letu.

Za ta projekt so se v Veliki Britaniji odločili, ker želijo do leta 2050 svoje emisije znižati za 80 %. Pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da to ne bo mogoče, če ne bodo že zdaj začeli s konkretnimi dejanji.

Do tega trenutka se je projektu že pridružilo 58.135 posameznikov, 2.277 podjetij, 1.532 šol in univerz ter 1.244 drugih organizacij. Tako so na uradni spletni strani pripravili prijavni obrazec, hkrati pa tudi nasvete, kako lahko sodelujoči dosežejo cilj zmanjšanja emisij za 10 % v letošnjem letu.

Vir: Britansko veleposlaništvo v Ljubljani in spletna stran projekta 10:10

Po prvem mesecu delovanja kot minister za okolje v Republiki Sloveniji je dr. Roko Žarnić spregovoril nekaj besed o svojih vtisih ter pogledih, povezanih z ministrstvom. Ob začetku je poudaril, da je ministrstvo zelo veliko, ima veliko različnih nalog in področij, kar pomeni, da je tudi časa relativno malo za različne stvari. Tako je izpostavil tista področja, ki so se mu že ob prevzemu ministrstva zdela ključna in za katera je prepričan, da so še vedno aktualna in bodo posledično zahtevala veliko njegovega časa.

Najprej je izpostavil vprašanje učinkovitosti delovanja ministrstva, kot je dejal, se namreč v javnosti pojavljajo razne pripombe in kritike, ki se njemu zdijo dobrodošle in so tudi nekakšno vodilo do tega, da se učinkovitost spremlja in nadzoruje. Tako je povedal, da sicer ne načrtuje velikih sprememb na tem področju, bodo pa prisotne nekatere modifikacije, ki bodo olajšale delo celotnega kolektiva.

Dotaknil se je tudi teme ravnanja s komunalnimi odpadki, za katero meni, da je preveč izpostavljena in posledično zasenči nekatera druga, enako pomembna področja. Prav tako je izpostavil kohezijske projekte, pri čemer je poudaril, da morajo tisti, ki pričakujejo sredstva, izpolniti svoje dolžnosti v nekem času, saj drugače ni mogoče dodeliti denarja.

Na tematiko Nature2000, ki se njemu zdi ravno tako pomembna, je dodal, da zelo ceni napore različnih okoljevarstvenikov, vseeno pa se je potrebno zavedati, da mora na nekaterih področjih sobivati tudi človek, na katerega je treba pomisliti, preden se določa ta območja. Tako je po njegovem mnenju potrebno najti načine za koeksistenco živalskega in rastlinskega ter človeškega sveta, pri čemer je potrebno upoštevati tudi ekonomski vidik.

Za konec pa se je dotaknil še v zadnjih mesecih precej pereče teme - tretje razvojne osi. Ob tem je poudaril, da je le-ta pomembna za razvoj območij, ki so precej odmaknjena. Zato bo potrebno najti načine, da se to izpelje in omogoči povezavo teh območij z ostalimi.

Za čas upravljanja ministrstva za okolje bo minister Žarnić tako čas namenil različnim tematikam, ne le zgoraj omenjenim, temveč širšemu spektru nalog, ki zadevajo okolje in okoljsko problematiko naše države.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Danes v Bruslju zaseda Svet Evropske Unije za okolje, kjer sodeluje tudi slovenski minister za okolje in prostor, dr. Roko Zarnić. Udeleženci se bodo na zasedanju dotaknili predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Skupnosti k zmanjševanju emisij CO₂ iz lahkih tovornih vozil. Beseda bo tekla tudi o predlogu Evropskega parlamenta in Komisije o začetku priprave okvirne direktive o zaščiti prsti.

Prisotni na konferenci bodo tudi ocenili rezultate in delo po K?benhavnski konferenci, ki je potekala od 7. do 19. decembra 2009. Postavili bodo cilje na področju mednarodne biotske raznovrstnosti po letu 2010 ter obravnavali Evropsko strategijo za rast in zaposlovanje (v okviru priprave na Evropski svet, ki bo potekal 25. in 26. marca 2010).

Foto: Ministrstvo za okolje in prostor.

Leto 2010 je leto biotske raznovrstnosti. Zaradi pomembnosti biotske raznovrstnosti tal je Evropska komisija namenila posebno pozornost prav tej temi. Zato je bilo v februarju 2010 dopolnjeno in dokončano poročilo o biotski raznovrstnosti tal, ki nosi sporočilo o pomembnosti celotnega ekosistema za nadaljnji razvoj vseh živih bitij.

Poročilo opisuje funkcije prsti, njen doprinos k ekosistemu ter pomen za dolgoročni razvoj človeške družbe. Prst namreč zagotavlja hrano, vlakna, gradbene material, čisto vodo in zrak. Pomembna je za uravnavanje podnebja, s pomočjo prsti so pridobljeni tudi antibiotiki, kot sta na primer penicilin in streptomicin. Prst zagotavlja tudi bivališče za približno eno četrtino živih bitij na Zemlji, zato lahko ena čajna žlička soli predstavlja na stotine različnih vrst živih bitij, milijon posameznih živih bitij oziroma številne povezave med njimi.

Slabo ravnanje s prstjo lahko še bistveno bolj poslabša podnebne spremembe ter ogrozi kmetijsko proizvodnjo. Neracionalno ravnanje lahko povzroči tudi slabšo kakovost podtalnice, kar dolgoročno vpliva na kakovost življenja vseh živih bitij. Biotsko raznovrstnost tal med drugim ogrožajo neprimerno kmetovanje, prekomerna paša, čiščenje vegetacije ter gozdni požari.

Zaradi velike pomembnosti biotske raznovrstnosti tal si že od leta 2006 prizadeva za zavezujočo zakonodajo na tem področju, vendar zaenkrat še ni bilo večjih uspehov. O naraščajoči pomembnosti področja priča tudi dejstvo, da bo okvirna direktiva o varstvu tal v začetku marca ponovno na dnevnem redu zasedanja okoljskih ministrov držav članic Evropske Unije.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.

Vlada je na svoji 72. redni seji, ki je potekala potekala 11. marca 2010, med drugim sprejela Predlog načrta za izvajanje nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2010. Predlog načrta temelji na Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015. S sprejetim načrtom bo vlada v prihodnje seznanila vse občine in druge nevladne organizacije.

Preventivni ukrepi so v zadnjih letih pomembni predvsem na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmoloških, meteoroloških in hidroloških dejavnosti, transporta ter drugega. Zato se bodo uredili in upoštevali preventivni ukrepi in dejavnosti z vidika učinkovitega preprečevanja nastanka nesreč, zmanjševanja njihovih posledic ali vzpostavljanja pogojev za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, če do nesreče resnično pride.

Dobro pa je urejen sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Za to je v uporabi evropska številka za klic v sili 112. Le-to podpirajo različni centri za obveščanje. Centri zbirajo in obdelujejo pridobljene podatke ter opravljajo dispečersko službo za vse reševalne postaje ter druge določene funkcije.

Kot je zapisano v Resoluciji, bo na področju izobraževanja in usposabljanja dana prednost posodobitvi in povečanju infrastrukturnih zmogljivosti oziroma nadaljevanju načrtne nadgradnje in razširitve programov usposabljanja organov vodenja, pripadnikov, reševalcev ter drugih pomembnih enot. Nadgradili pa se bodo tudi drugi programi, ki se nanašajo na posebne tematike (kot je na primer kulturna dediščina).

V letu 2010 bodo aktivnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami usmerjene v uresničevanje glavnih ciljev, kot je izboljšanje preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Izboljšane bodo tudi zmogljivosti na področju opazovalnih omrežij. Zaradi vremenskih neugodnosti bo povečana učinkovitost, racionalnost ter odzivnost ob nesrečah, predvsem tistih, ki jih povzročajo vremenske ujme.