Odprta prva slovenska črpalna hidroelektrarna

Včeraj so v Avčah slavnostno zagnali prvo slovensko črpalno hidroelektrarno. Soške elektrarne Nova Gorica tako skoraj podvajajo proizvodnjo modre energije – električne energije na povodju Soče, saj bo ČHE Avče letno proizvedla 426 GWh vršne energije.

socaKot je v slavnostnem govoru poudaril častni gost predsednik vlade Borut Pahor, ki je zagnal elektrarno, je proizvodnja električne energije strateškega pomena za vsako državo. Direktor članice Skupine HSE Soških elektrarn Nova Gorica Vladimir Gabrijelčič je pojasnil, da je koncept delovanja črpalne hidroelektrarne trenutno edini možni način skladiščenja električne energije za čas najvišje porabe. Naložba v višini približno 120 milijonov evrov je tako prva slovenska naložba v hidroenergetiki, ki ni neposredno usmerjena v povečanje obsega proizvodnje, ampak v povečevanje njene ekonomičnosti, je še dejal Gabrijelčič.

Primeren teren za postavitev tovrstne hidroelektrarne so v SENG našli v okolici Avč, pri čemer gre tu za prvi primer, ko je država omogočila občini, da sama odloča o umeščanju objekta državnega pomena v svoj prostor. Vsa gradbena dela so izvedla slovenska podjetja, prav tako pa je bila v Sloveniji izdelana večina opreme. Gradnja ČHE Avče je trajala štiri leta in pol, končana je bila junija lani, ko je SENG začel s funkcionalnimi in zagonskimi poskusi, januarja pa s poskusnim obratovanjem.

Župan Kanala ob Soči Andrej Maffi je povedal, da je lokalna skupnost priprave in gradnjo objekta spremljala pozitivno, ter da predstavlja ta visokotehnološki objekt novo zanimivost v njihovi občini, ki lahko pritegne številne obiskovalce. Skupaj s SENGom pripravljajo informacijsko točko ob gornjem akumulacijskem jezeru.

Foto: SENG

Vir: SENG

V CERN-u praznujejo

V Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) so včeraj prišli do novega pomembnega odkritja. Prvič jim je namreč uspelo v hadronskem trkalniku pospešiti protonske delce do takšne hitrosti, da se je le-ta približala svetlobni. Tako so delci trčili pri 7 TeV, kar pomeni, da so trčili pri trikrat večji energiji kot kdarkoli prej. Znanstveniki pričakujejo, da se bodo po letu 2011 uspeli povsem približati svetlobni hitrosti.

Foto: CERN
Foto: CERN

Ob tem je tiskovni predstavnik eksprimenta CMS Guido Tonelli dejal, da bo možno od zdaj naprej konkretneje raziskovati stvari, povezane z moderno fiziko – na primer, izvor mase, veliko združitev sil ter morebitna prisotnost temne mase v vesolju. Tako včerajšnje odkritje nakazuje na zelo zanimive in pestre čase na področju raziskovanja vesolja.

V CERN-u bodo s poskusi pri takšni moči nadaljevali še naslednjih 18-24 mesecev, s ciljem, da pridejo do dovolj podatkov, ki bodo omogočili napredovanje na različnih področjih. Ob tem je direktor CERN-a Rolf Heuer dejal, da imajo s tem znanstveniki realne možnosti, da v naslednjih dveh letih pridejo do odkritij o sestavi približno četrtine vesolja.