Odobren gensko spremenjen krompir

restan_krompirEvropska komisija je včeraj sporočila, da odobrava pridelovanje gensko spremenjene poljščine. Gre za krompir, ki je znan pod imenom Amflora, vsebuje pa gen, ki daje odpornost na določene antibiotike. Vsebuje namreč veliko škroba, razvit pa je bil za uporabo v industrijskem procesiranju.

Ob tem se je že oglasila okoljska organizacija Greenpeace, ki svari, da ta krompir predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in živali, prav tako pa tudi za okolje. Tako so tudi pozvali države članice, da na svojem ozemlju prepovejo pridelovanje krompirja Amflora.

Zaradi potresa krajši dan?

ZemljaPotres na Čilu, do katerega je prišlo 27. februarja in katerega jakost je znašala 8.8 na Richterjevi lestvici, naj bi skrajšal dan na Zemlji. Kot so ugotovili znanstveniki Nase, se je zemljina os ob potresu premaknila za 8 centimetrov, kar pa hkrati pomeni, da se je dan skrajšal za 1,26 mikrosekund.

Do te ugotovitve so prišli s pomočjo kompleksnega modela, poudarili pa so, da je glede na velikost potresa to zelo veliko. Saj je potres, do katerega je prišlo leta 2004 na Sumatri in je udaril z močjo 9.1 po Rihterju, zemljino os premaknil za 7 centimetrov, torej manj kot letošnji sicer šibkejši potres na Čilu.

Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja

Prejšnji teden je na temo Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji potekal posvet, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki so predstavili različne poglede na to temo. Tako smo lahko spoznali, kakšen pomen se pripisuje temu in kako pomembno je, da se o tem osvešča že od malih nog ter kasneje v celoti gradi na tem, če želimo, da to dejansko uspe.

Kot je povedal dr. Dušan Plut se bo pokazala potreba po varstvu geografskega okolja za trjanostno zasnovano vzgojo in izobraževanje, dr. Marko Debeljak z inštuta Jožefa Štefana pa je poudaril pomen vgrajenosti koncepta trajnosti v celoten izobraževalni sistem, v kolikor hočemo, da to postane najvišja družbena vrednota, s čimer se je strinjala tudi Nada Pavšer, ustanoviteljica ekošol Slovenije, saj, kot je dejala, je prepričana, da mora izobraževanje za trajnostni razvoj postati celovit pedagoški proces in ne le dodatek k obstoječemu.

S tem pa se je strinjala tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, katere ključno sporočilo je bilo, da je potrebno mlade naučiti vrednot, vedenja in življenjskih navad, ki so potrebni za trajnostno prihodnost, tako je potrebno načela trajnostnega razvoja vključiti v najrazličnejše učne procese, tudi v konkretnih lokalnih situacijah.

V povezavi s konceptom trajnosti je dr. Jože Mencinger opozoril na želje držav, da dosegajo gospodarsko rast in na dejstvo, da le-ta očitno ni brezmejna, a da zdajšnja gospodarska kriza kljub vsemu dogajanju ni uspela »spremeniti sveta«, temveč je ponovno zmagal pohlep.

Kot del posveta pa smo lahko spoznali tudi pogled na problematiko z vidika krajinske arhitekture, ki ga je predstavila dr. Ana Kučan, katere sporočilo je bilo, da je potrebno že pri najmlajših začeti razvijati sposobnost zaznavanja krajine, opazovanja ravnanja v okolju ter posledice teh različnih dejanj. S tem bi, po njenih besedah, zavest o krajini in prostoru postala del splošnega znanja ter posledično merilo za ravnanje s prostorom in odnos posameznika do prostora.

Vidik arhitekture nasploh pa je izpostavil doc. Miha Dešman, ki se je v svojem nagovoru spostil na raven šol kot fizičnih objektov. Tako je jasno povedal, da so obstoječe evropske šole po večini že zelo stare in posledično izredno energijsko potratne. Po njegovem mnenju se bi tako morali lotiti prenove šol ter tako tudi na tej osnovi prispevati k trajnostnemu razvoju.

Začel se je javni posvet o varstvu evropskih gozdov

Evropska komisija je začela javno posvetovanje o varstvu evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi podnebnih sprememb, ki bo potekalo od 1. marca do 31. julija 2010 na spletni strani http://ec.europa.eu/yourvoice. Gre za posvetovanje o zeleni knjigi, ki opredeljuje glavne izzive, s katerimi se soočajo evropski gozdovi.

Gozdovi so za EU izjemnega pomena, saj skupaj z drugimi gozdnimi površinami pokrivajo več kot kot 42 % kopenskega ozemlja EU. Zelena knjiga predstavlja obstoječe informacijske sisteme o gozdovih ter orodja, ki so na voljo za varovanje gozdov. Hkrati pa postavlja vrsto vprašanj, ki se nanašajo na razvoj politike tega področja.

Komisija se bo tako pri odločanju, ali je potrebno dodatno ukrepanje na ravni EU, uprla na odziv javnosti, držav članic, institucij EU ter drugih zainteresiranih strani.