Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja se bo v letošnjem šolskem letu s projektom Zemljo so nam posodili otroci prijavilo na natečaj Energy Globe, katerega ambasadorka za Slovenijo je prof. Nada Pavšar.

Energy Globe je mednarodni projekt, v katerem sodeluje 150 držav z vsega sveta, na natečaj pa sodelujoči lahko prijavijo projekte, ki obsegajo področja: zemlja, ogenj, voda, zrak in vključevanje mladih.

Več o samem projektu si lahko preberete tukaj.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je največji in najbolj zakonodajni odbor Evropskega parlamenta. Gre za odbor, ki se ukvarja z vsem, ki je kakor koli povezano z okoljem, zdravjem, hrano, naravo. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Gerben-Jan Gerbrandy, podpredsednik omenjenega odbora. Med drugim smo ga povprašali tudi, če se mu zdi prav, da je vse, kar se prodaja kot eko, bio, zeleno, drago.

»Ne, vendar moramo biti pazljivi pri analizi razlogov, zakaj so dragi. Eden izmed razlogov tiči v dejstvu, da običajni izdelki ne temeljijo na realnih cenah. Onesnaževanje okolja, emisije CO2, uničenje biodiverzitete. Vsi ti dejavniki niso upoštevani v ceni teh produktov,« je dejal Gerbrandy in meni, da« ravno tu tiči pravi problem, saj ne plačujemo prave cene za te izdelke«.

»Druga stran pa je narediti sekundarne materiale hitreje in ceneje kot primarne vire. Dober primer je področje energije; solarna energija postaja čedalje cenejša. Le še nekaj let manjka in sončna energija bo cenejša od konvencionalne energije. To bo ustvarilo svetovno revolucijo!«, je zaključil podpredsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Pivovarna Union se je letos odločila za nov, okolju prijaznejši pristop k sponzorskemu sodelovanju z Ljubljanskim maratonom. Projekt so poimenovali Plastenka za plastenko in ob tem, da bodo vsem udeležencem ponudili Zalo v lažjih, okolju prijaznejših plastenkah, bodo s partnerji projekta, ljubljanskim javnim podjetjem Snago in Slopakom poskrbeli, da se čim več le-teh zbere in reciklira.

Na okrepčevalnih postajah bodo tako letos označeni prostori, kamor bodo tekmovalci plastenke po uporabi odvrgli, Eko ambasadorji Pivovarne Union pa bodo poskrbeli, da se bodo odvržene plastenke zbrale v zabojnikih, namenjenih reciklaži. Po zaključku prireditve bodo skupaj z delavci Snage pregledali celotno traso maratona, podjetje Slopak pa bo poskrbelo za reciklažo zbranih plastenk.

Blagovna znamka Zala zadnja leta postavlja visoka okoljevarstvena merila in zato ostaja vodilna znamka vod na področju ekologije v Sloveniji. Seveda pa mora vsak razvojni projekt imeti jasne ekonomske, družbene in okoljske cilje.

Projekt Plastenka za plastenko je del prizadevanj Pivovarne Union, da preseže sedanjih 20 odstotkov recikliranih plastenk ki jih uporabljajo za polnjenje brezalkoholnih pijač.

Razvojna pot Zale:

Izvirsko vodo Zala že vse od leta 1995 polnimo v plastenko kvadratne oblike, ki je pri potrošnikih postala sinonim za pijače iz Pivovarne Union. V letu 2011 smo se odločili, da našo kvadratno plastenko prenovimo in osvežimo.

Pri razvoju nove plastenke smo imeli dva glavna cilja. Na eni strani smo želeli posodobiti obliko naše kvadratne plastenke ter oblikovati plastenko, ki bo okolju bolj prijazna. Prenovljena plastenka se tako poleg prenovljene vizualne podobe ponaša tudi z nižjo gramaturo, kar pomeni, da je okolju bolj prijazna. Prav tako pa smo si zastavili tudi tri okoljske cilje: zmanjšati odlaganje odpadne PET embalaže na deponijah, odpadne plastenke reciklirati za njen prvotni namen in z uporabo recikliranega materiala v embalaži še dodatno znižati naš CO2 odtis.

Današnja plastenka, v katero polnimo izvirsko vodo Zala, v primerjavi z njeno predhodnico, zaenkrat vsebuje 20 % recikliranega PET materiala in 80 % novega PET materiala. Posodobili in prilagodili smo njeno kvadratno obliko in s tem omogočili, da je za 23 % lažja od naše stare plastenke. Vse te spremembe so prispevale k znižanju CO2 odtisa.

Pri razvoju lažje plastenke Zale, v letu 2011, smo uspeli znižati naš ogljični odtis za 10 %. Z uvedbo letošnje nove plastenke iz 20 % recikliranega PET, pa smo CO2 odtis znižali še za dodatnih 5 %, skupno 15 %.
Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

Uporaba recikliranega PET za proizvodnjo naših novih plastenk danes ni cenovno najugodnejša izbira, a smo zavestno sprejeli takšno odločitev, z mislijo na prihodnost in doseganjem dolgoročnih okoljskih ciljev.

Zadnje tople dneve mnogi izkoriščamo za preživljanje prostega časa v naravi. Kljub prijetno izkoriščenim trenutkom pa je vseeno treba paziti na zdravje in biti pozoren na klope.

Slovenija namreč sodi med države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), najbolj ogroženi pa sta Gorenjska in Koroška.

Glede na razširjenost bolezni pri nas je pomembno epidemiološko spremljanje bolezni in spodbujanje posameznikov k zaščiti s cepljenjem. Strokovnjaki s Klinike za Infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarjajo, da je sedanje jesensko in prihajajoče zimsko obdobje najbolj primeren čas za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer je pomembno, da so za popolno zaščito pred boleznijo prejeti vsi potrebni odmerki cepiva.

Vir: UKC

Foto: “James Barker/freedigitalphotos.net

Zadnja prednostna naloga evropskega programa Mladi v akciji v letošnjem letu so »globalne in okoljske spremembe«. Program nudi finančno podporo za evropske in mednarodne projekte z namenom spodbuditi mladinsko delo in neformalno učenje pri mladih med 13. in 30. letom starosti.

V splošnem morajo prijavljeni projekti vključevati naslednje tematike: evropsko državljanstvo, udejstvovanje/participacija mladih, kulturna raznolikost, vključevanje mladih z manj priložnostmi, kot rečeno pa je trenutna dodatna prednostna nalogo bolj okoljsko naravnana.

Kot lahko preberemo v oktobrski številki EU novic za mlade, ki je dostopna tudi na spletu na naslovuhttp://www.eurodesk.si/fileadmin/user_upload/doc/NOVICE_dokumenti/mesecne_novice_2012/novice-004-12.pdf , želijo spodbuditi snovanje projektov, ki bi prispevali k večanju okoljske ozaveščenosti mladih, spodbujali njihovo aktivno vključevanje pri reševanju globalnih in lokalnih okoljskih problemov ter pokazali smernice za trajnostno naravnan način življenja.

Na Islandiji bo danes potekal posvetovalni referendum o osnutku nove ustave, ki ga je pripravil 25-članski ustavni zbor. Ustava, ki so jo pred dvema letoma začeli pripravljati izvoljeni navadni državljani, je eden od ukrepov po sesutju islandskega finančnega sektorja leta 2008.

Pripravljena ustava je prva državna ustava, ki jo je napisalo islandsko ljudstvo, in to dobesedno. Ustavni zbor je bil namreč izvoljen neposredno na volitvah, kandidati niso bili izbrani na podlagi strankarske pripadnosti, prav tako niso smeli prevladovati politični strokovnjaki.

Za izvolitev se je lahko potegoval vsakdo; izjema so predsednik države, predstavniki oblasti in odbor, pristojen za organizacijo zbora.

Proces priprave nove ustave - staro je Islandija prevzela od Danske ob osamosvojitvi leta 1944 - se je začel po zlomu finančnega sektorja in zaradi globoke gospodarske krize v državi.

Zlomu je na parlamentarnih volitvah leta 2009 sledil poraz konservativne vlade nekdanjega premiera Geira Haardeja - prvega premiera na svetu, ki se je zaradi finančne krize znašel pred sodiščem.

Oblast je prevzela leva koalicija na čelu s socialnimi demokrati premierke Johanne Sigurdardottir, ena njihovih predvolilnih obljub pa je bila prenova stare ustave. Sigurdardottirova je sicer okoli 230.000 volilnih upravičencev v petek pozvala, naj gredo na referendum. Koliko ljudi se bo glasovanja udeležilo, pa ni znano, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V procesu priprave osnutka ustave so člani ustavnega zbora svoje ideje in delo objavljali na internetu, se posvetovali z javnostjo in skušali dobiti nasvete in predloge na različnih družbenih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in YouTube.

Glasovnice bodo sicer obsegale šest vprašanj, med njimi tudi, ali bi morali predlogi ustavnega zbora “predstavljati temelj novega osnutka ustave”, poroča dpa. Volišča bodo odprta do polnoči po srednjeevropskem času, prvi rezultati pa znani v nedeljo.

Referendum je le posvetovalen, ustavo z morebitnimi spremembami bo moral potrditi tudi tamkajšnji parlament. To bi se najverjetneje lahko zgodilo šele po parlamentarnih volitvah aprila naslednje leto.

Vir: večer.com

Foto: “domdeen”/FreeDigitalPhotos.net