Planet Zemlja

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) je objavilo referenčno poročilo, v katerem podaja pregled metodologij za ocenjevanje ladijskih emisij v zrak, opisuje tehnološke rešitve in analizira možne politike za zmanjšanje emisij ogljika in onesnaževanja zraka v tem sektorju. Pomorski promet je odgovoren za okoli 4 % svetovnih antropogenih emisij ogljikovega dioksida, kar je na ravni ogljičnega odtisa približno enako Nemčiji.

Emisije, ki jih povzroča mednarodni pomorski promet, zaenkrat še niso zakonsko urejene, vendar o njih potekajo razprave v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) in okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Pomorski promet je glede emisij toplogrednih plinov sicer okoljsko najprijaznejši način prevoza, vendar naj bi se po ocenah ob odsotnosti ukrepov emisije ladij do leta 2050 povišale za 150 do 200 %. Trenutno okoli 50 000 trgovskih ladij opravi prevoz 90 % dobrin na svetovni ravni, zaradi česar svetovno gospodarstvo nujno potrebuje pomorski promet.

Včeraj, 20. decembra, je stopil v veljavo sistem energijskih oznak, ki prvič predlaga uporabo energijskih oznak za televizorje in prenavlja sistem energijskih oznak, ki se že uporablja za hladilnike, pomivalne in pralne stroje. Energijske oznake pomagajo kupcem pri izbiri proizvodov z večjim prihrankom energije in s tem tudi denarja, proizvajalce pa spodbujajo, da razvijajo in finančno podpirajo energetsko učinkovito zasnovo izdelkov. Za televizorje, ki k porabi električne energije povprečnega gospodinjstva prispevajo skoraj 10 %, bodo morali proizvajalci tako prvič doslej označiti energetsko učinkovitost svojih izdelkov na lestvici od A do G.

Oznaka bo morala biti jasno prikazana na televizorji in v oglasih, če je v njih navedena cena izdelka. Skladno z zakonodajo se energijsko označevanje hladilnikov-zamrzovalnikov, pomivalnih in pralnih strojev označuje že vse od leta 1992 in velja za izjemno uspešno. Danes spada kar 90 % naprav, prodanih v EU, v energijski razred A, ki je najboljši možni razred. Toda po zaslugi novih tehnologij bi bilo mogoče zmanjšati energijsko porabo izdelkov iz razreda A še za polovico, zato se je EU odločila, da lestvico razširi navzgor z dodatkom treh novih razredov - A+, A++ in A+++ - za izdelke, ki presegajo energetsko učinkovitost razreda A.

Ker se je v javnosti pojavilo nekaj vprašanj in napačnih interpretacij o našem natečaju Okolju prijazna občina 2010, smo pripravili krajšo obrazložitev.

Cilj natečaja je bil analiza stanja in predvsem ocena aktivnosti, ki jih slovenske občine izvajajo, da bi občankam in občanom zagotovile bivalne in življenjske pogoje, ki jim jih zagotavlja Ustava. Če smo želeli, da je analiza relevantna, smo morali tudi natančno ločevati med pristojnostmi lokalnih skupnosti in države. Samo na ta način smo lahko ugotovili, ali gre za pomanjkljivosti pri delovanju ali regulativi lokalnih skupnosti ali za pomanjkljivosti državne, morda pa celo evropske regulative.

Tako smo pred meseci vsem slovenskim občinam poslali posebne vprašalnike, v katerih smo jih prosili, da nam posredujejo podatke o področjih, ki so najbolj vitalnega pomena za razvoj občine, da nam posredujejo podatke o okoljskih projektih, ki so jih v času preteklega mandata začeli izvajati, in o okoljskih projektih, ki so jih v preteklem mandatu dokončali in so bili v pristojnosti občine. V vprašalniku so morali navesti tudi podjetja ali organizacije, ki so največ prispevale k varovanju okolja v občini, in tista, ki so najbolj obremenjujejo okolje v občini, načine sodelovanje občine z lokalnimi deležniki, pa tudi s področja stanja osveščanja na področju ekologije. Del vprašalnika smo namenili tudi vprašanjem o organizaciji služb, ki so v njihovi občini zadolžene za skrb za okolje. Odgovore na naš anketni vprašalnik nam je posredovalo 33 občin, kar je glede na izkušnje s podobnimi našimi prejšnjimi projekti, v prvem letu pričakovano število. Zaradi neprimerljivosti med pretežno ruralnimi in urbanimi občinami smo jih razdelili v tri kategorije po številu prebivalstva: do 3000 prebivalcev, med 3.000 in 10.000 prebivalci in tiste nad 10.000 prebivalci. Ena tretjina vseh sodelujočih občin je bila v kategoriji nad 10.000 prebivalci, med katerimi MO Celje ni bila največja.

V obrazložitev podelitve naziva Občini Celje smo zapisali, da so najbolj pozitivni dosežki MO Celje izgradnja centralne čistilne naprave, izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO, ter toplarne za termično obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in blata. Ob tem so pomembno pozornost namenili projektom urejanja okolja in rekreacijskih površin. Pohvalili smo tudi odločitev občinske uprave da izpelje energetsko obnovo javnih zgradb in javne razsvetljave. Našteto je bilo temelj, da MO Celje prepoznamo kot najboljšo med tistimi občinami, ki so nam pač posredovale odgovore.

Seveda je dejstvo, da naše prepoznavanje dobrih praks v MO Celje ne pomeni, da je stanje okolja v Celju dobro. Taka trditev bi bila nestrokovna in neutemeljena, podobno kot če bi po drugi strani trdili, da na področju varstva okolja v tej občini ni bilo storjenega nič. Okoljsko so zelo obremenjena praktično vsa urbana in industrijska središča v Sloveniji. Področja okoljskih obremenitev (zrak, voda, zemlja…) pa se razlikujejo deloma zaradi sodobnih razvojnih trendov, deloma zaradi zgodovinske dediščine posameznih okolij. Pri reguliranju novonastalih okoljskih obremenitev ima vlogo tudi lokalna skupnost (prostorski akti, lokalni promet, komunala), vendar je glavni del odgovornosti za sistemsko določanje kriterijev pod katerimi lahko delujejo posamezni obremenjevalci okolja, predvsem v rokah države.

Širše področje stare cinkarne v Celju je tudi po našem mnenju eno od tistih, ki zelo obremenjuje okolje v MO Celje in nujno potrebuje sanacijo. To je realna težava z zelo dolgo »brado«, za katero pa bodo morali čim prej najti kakovostne rešitve lastniki in država, lokalna skupnost (MO Celje) pa ima pravico in dolžnost sodelovati v postopku reševanja ter morda vanj posegati z odločitvami, za katere je pristojna.

V Kanazawi na Japonskem se bo danes z zaključno slovesnostjo končalo Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Leto 2011 bo Mednarodno leto gozdov in zato zopet zanimivo za Slovenijo, saj gozdovi prekrivajo več kot pol države in se z njimi gospodari sonaravno.

Gozdovi prekrivajo tretjino kopnega na Zemlji in so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti našega planeta. Vsako leto se njihova površina zmanjša za 13 milijonov hektarov. Torej, vsaka dva meseca, za eno Slovenijo. V tropskih gozdovih, ki pokrivajo le šest odstotkov kopnega, po ocenah živi več kot polovica vseh živalskih in rastlinskih vrst.

Površina gozdov v Sloveniji presega svetovno in evropsko povprečje, saj gozdovi pokrivajo 59 odstotkov države, njihov delež pa se še povečuje. Sedeminosemdeset odstotkov gozdov izgrajujejo domače, rastišču primerne drevesne vrste, ali pa je sestava v njih podobna naravni. V naših gozdovih je kar 11 habitatnih tipov, ki ustrezajo kriterijem za vključitev v omrežje Natura 2000.

Prva slovenska diplomirana citrarka Irena Zdolšek, ki je tudi igrala na naši prireditvi Planetu Zemlja prijazna občina, je pri Založbi Celinka izdala svojo novo ploščo Cvetje v Bachu.

Slabo uro trajajoč album zaokrožuje petnajst skladb, od teh pa eno tretjino predstavljajo invovativne priredbe slovenskega ljudskega izročila, devet avtorskih skladb nosi podpis štirih domačih avtorjev (Janez Dovč, Sašo Vollmeier, Miloš Simić, Žiga Stanič). Ne izostane pa niti že skoraj ponarodela tema iz filma Cvetje v jeseni, ki se ji tokrat pridruži Johann Sebastian Bach - od tod tudi naslov plošče Cvetje v Bachu. Snemanje je potekalo v dvorani Marjana Kozine pod budnim ušesom Marjana Križaja.

9. januarja bodo v južnem Sudanu izvedli referendum o neodvisnosti, ki bo skoraj zagotovo uspešen. Sudan bo razpadel na dva dela, afriška celina bo dobila novo državo. Zveni obetavno, a morebitne posledice bi bile lahko usodne za širšo regijo. V južnem Sudanu se nahaja 85 odstotkov vse sudanske nafte, glavnega sudanskega izvoznega “artikla”, ki je povzročil 22 let trajajočo državljansko vojno med severom in jugom in se nikoli ni zares končal. Kartum se ne bo kar tako odpovedal nafti, s katero je na svojo stran pridobil Kitajsko, novega kolonizatorja Afrike in vladarja tretjega sveta. Ne smemo pozabiti na vodo in bogastvo Nila. Jug napoveduje, da se nikoli več ne bo pokoril.

Se obeta nov krog vojne? Kaj pravzaprav pomeni referendum v južnem Sudanu za prihodnost Afrike? Kakšni bodo njegovi varnostni in geostrateški učinki? Ali bodo močvirja južnega Sudana res postala prvo bojišče kitajsko-ameriške vojne? Kje se skriva mednarodna skupnost? In - predvsem - Evropska unija?

O tem, kaj bi morali narediti in kaj je šlo narobe, se bodo v torek ob 12h v ljubljanskem Kinu Dvor pogovarjali najbolj dejaven borec za zatirana sudanska ljudstva Tomo Križnar, ki se je ravnokar ponovno vrnil iz Darfurja, Delov novinar in dopisnik iz kriznih žarišč Boštjan Videmšek, komentator Dela Branko Soban ter profesor iz Filozofske fakultete dr. Marko Polič.

Vljudno vabljeni.